Po ocenah Analitike GZS bo hitra rast okuženih z koronavirusom na kratek rok precej precej poslabšala dinamiko v slovenski storitveni menjavi (manj prihodov tujcev v Slovenijo ter manj potovanj Slovencev v tujino), predvsem v segmentu turizma, tudi logistike. Tako ocenjujejo, da bo v 1. četrtletju 2020 rast slovenskega BDP zaradi koronavirusa nižja za okoli 0,2 odstotni točki (25 mio EUR bo zaradi tega BDP nižji). Rast bo tako znašala po naši osrednji oceni pri 2,6 % (spodnja meja: 2,4 % in zgornja meja: 2,8 %). Ocena za 2. četrtletje in 2020 je trenutno težko podati zaradi nepredvidljive narave širjenja koronavirusa in s tem povezanimi odzivi evropskih držav v soseščini (vpliv na počasnejši prehod ljudi in blaga ali morda celo zaprtje mej, kar je po naši oceni manj verjeten scenarij, ne moremo pa ga povsem izključiti). Po do sedaj razpoložljivih podatkih se bo rast v 2. četrtletju 2020 dodatno upočasnila, vendar je za dobro oceno smiselno počakati 2-3 tedne, ko bo znan razvoj dogodkov v povezavi z koronarivrusov po evropskih državah. Na predelovalno dejavnost ima koronavirus vpliv preko previdnejšega odnosa ključnih industrijskih kupcev. Na kratek rok bi se lahko proizvodnja celo povečala, ker bodo želela evropska podjetja oblikovati varnostne zaloge, strošek financiranja obratnega kapitala (zalog) pa je relativno nizek. Vpliv na posamezne panoge je precej različen. Farmacevtska industrija večjega učinka ne bo občutila, kemijske polproizvode pa lahko naroča tudi v drugih državah (izven Kitajske). Cena teh je sicer višja. Razpoloženje v avtomobilski industriji se je v zadnjih dveh mesecih izboljšalo, vendar bi lahko v naslednjih mesecih beležili šibkejša naročila, v kolikor bo panika zajela širši del Evrope. Nakup vozila je namreč do določene mere emocionalna poteza in odraža zaupanje posameznika v prihodnost. V logistični verigi bo pretovor kontejnerjev upadel do okoli 5 %, na kar vpliva počasnejša dinamika v kitajskih pristaniščih ter odpovedi nekaterih prevozov velikih ladjarjev. Skladno s tem se bo rast cestnega pretovora umirila. Če smo še v letu 2019 od tujskega turizma zaslužili 2,8 mrd EUR (zgolj 1,8-odstotna rast glede na 2018) oziroma 5,8 % BDP, bi se lahko ti prihodki v 2020 znižali za okoli 10 % (280 mio EUR). Davčni multiplikator je pri izvozu teh storitev kar visok, kar pomeni, da se bo to odrazilo tudi v počasnejši rasti javno-finančnih prihodkov (DDV, trošarin, drugih davščin in prispevkov). Italijanski gosti so za Slovenijo drugi najpomembnejši, saj so v 2019 predstavljali 8,1 % vseh prenočitev oz. 11 % vseh prenočitev tujcev. Že v lanskem letu je število prenočitev italijanskih gostov upadlo za 4,1 %. V našem osnovnem scenariju pa bo koronavirus vplival tudi na manjši število prihodov drugih evropskih gostov. Negativen je učinek na potrošnjo, še posebej trajnih dobrin (novih vozil), ki pa se bo v uradni statistiki odrazil z zamikom 3-4 mesecev (povprečen čas, ki je potreben od naročila do dostave vozila). Ta del potrošnje se bo verjetno prestavil na kasnejše obdobje, ko bo negotovost glede koronavirusa izzvenela. Potrošnja drugih proizvodov, predvsem hrane, se bo vsaj na kratek rok povečala, saj določen delež gospodinjstev želi oblikovati dodatne zaloge nujnih proizvodov. K temu prispeva tudi učinek družabnih omrežij, kjer krožijo pomanjkljive in iz konteksta iztrgane informacije. Trendi v trgovini na drobno bodo tako v prvem četrtletju 2020 precej pozitivni, v drugem pa bodo ustrezno šibkejši.