Niti polovica razpisanih mest v poklicnem izobraževanju ni pokrita. Več kot polovica mladih v Sloveniji študira. Kljub temu pa se na številne naravoslovno-tehnične smeri vpiše manj študentov, kot je prostih mest. Stopamo v obdobje digitalizacije. Nove tehnologije in materiali postavljajo pred nas izzive vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih kompetenc, so se strinjali udeleženci konference o kadrih in kompetencah, ki je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) potekala 4. marca 2020. Za pravočasno prilagajanje novim trendom razvoja je nujno tudi napovedovanje kompetenc za obdobje naslednjih 5 do 10 let.
»Na področju izobraževanja bomo morali v Sloveniji veliko spremeniti, če bomo hoteli biti bolje pripravljeni na izzive sodobnega razvoja; da bodo podjetja tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju lažje prišla do kadrov in da bo manjše število mladih izobraženih za poklice, po katerih je premalo povpraševanja in zaposlitvenih možnosti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Za generacijo, ki šteje dobrih 18.000 oseb, imamo na voljo kar 23.000 razpisanih mest v srednjem izobraževanju, enako pa tudi v terciarnem izobraževanju, je opozorila. Ustvarja se družbena stigma, da »kdor ni doštudiral, je v življenju faliral. To stigmo želimo razbiti. Ljudje imamo zelo različne poti, da postanemo uspešni.« Spremembe izobraževalnega sistema potrebujejo čas, vgrajeni pa morajo biti tudi ustrezni elementi, ki omogočajo sprotno prilagajanje programov spremenjenim razmeram in zahtevam. Izrazila je zaskrbljenost nad pomanjkanjem resne strategije izobraževanja na nivoju države. Po besedah Šmuceve je nujno vzpostaviti karierno platformo kot sistem dolgoročnega napovedovanja kompetenc ter pravo razmerje med tehničnimi in družboslovnimi usmeritvami. Opozorila je še na potrebo po povečanju funkcionalne pismenosti odraslih. V ta namen je GZS že dala pobudo za kampanjo »Preseneti se«, usmerjeno v povečanje kompetenc odraslih.
Darja Močnik iz Analitike GZS je povedala, da je Slovenija med državami EU na 4. mestu z najnižjim deležem prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo. Delež terciarno izobraženih pa je višji kot v povprečju EU-28 v skoraj vseh starostnih skupinah. Cilj strategije EU 2020, da bi delež mladih, starih 30-34 let, s terciarno izobrazbo presegel 40 %, je naša država dosegla že leta 2013. Lani je bilo skoraj 44 % mladih s tako izobrazbo, v EU pa dobrih 41 %. Se pa Slovenija spopada z veliko vrzeljo med moškimi in ženskami. Na izobrazbeno strukturo vse bolj vpliva neto priseljevanje, je dejala in dodala, da bo pomanjkanje delovne sile ob visokem deležu starejših ter pričakovani daljši starosti prebivalstva vse izrazitejše. Demografske spremembe že vplivajo na upadanje vpisanih v srednješolsko in terciarno izobraževanje. Pravi, da se stopnje zaposlenosti precej razlikujejo glede na stopnjo izobrazbe. Z leti se povečuje delež zaposlenih s terciarno izobrazbo, zmanjšuje pa delež z osnovnošolsko izobrazbo. Stopnja zaposlenosti je najnižja pri zaposlenih z vsaj osnovnošolsko, najvišja pa pri zaposlenih s terciarno izobrazbo. Ta je leta 2018 na ravni EU znašala 86 %, v Sloveniji 89 %.
Poklicni barometer je raziskava, ki poda razmerje med ponudbo in povpraševanjem po posameznih poklicih v prihodnjem letu, je povedala dr. Tjaša Žakelj z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Med primanjkljaji se najdejo poklici v zdravstvu, gostinstvu in turizmu, prevozništvu, kovinarstvu, IKT, gradbeništvu ter poklicih za neindustrijski način dela. Med razlogi, da je poklic umeščen med primanjkljaje, je navedla, da kadra v tem poklicu ni oziroma ga je premalo; premalo usposobljen kader, zaradi česar imajo delodajalci težave z iskanjem kadra v teh poklicih; delovne pogoje, ki odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih ter strukturne dejavnike (invalidnost, povprečna starost brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve ipd.), ki vplivajo na pomanjkanje kadra v tem poklicu.
Ugled poklicev, možnosti zaposlitve, kulturni vzorci (miselnost 'če se ne boš učil, boš šel delat'), tradicija, izobrazba staršev in mreža šol so tisti elementi, ki vplivajo na želje po izobraževanju, je dejal izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič ob predstavitvi analize vpisa v srednje, višje in visoke šole. Velikih sprememb v zadnjih letih pri tem ni zaslediti. Opozoril je na nekaj odstotkov nižji vpis v nižje poklicno izobraževanje, medtem ko se vpis v srednje strokovno izobraževanje povečuje (42,5 %), v gimnazije pa se giblje okoli 35 %. Ključne izzive vidi v širitvi poklicnih programov, okrepitvi dualnega sistema in vlogi delodajalcev v tem, v večji promociji naravoslovno-tehničnih poklicev, programih za brezposelne in starejše, vseživljenjskim učenju in izpopolnjevanju, razvoju in načrtovanju vsebin ter napovedovanju potreb (karierna platforma).
O razmerah in ciljih na področju izobraževanja odraslih je spregovoril Peter Beltram iz Andragoškega centra Republike Slovenije (ACS). Pojasnil je, da je razlika v udeležbi v teh programih zelo odvisna od izobrazbe in starosti sodelujočih. Manj izobraženi se manj izobražujejo, kar velja tudi za pripadnike marginalnih skupin in tujce.
V Sloveniji imamo tudi odlične primere povezovanja med gospodarstvom in izobraževanjem za razvoj kompetenc. Tak primer sta predstavili Mojca Šmelcer iz Šolskega centra Škofja Loka, in Sabina Mohorič (LTH Casting), ki pravita, da je uspešno povezovanje med gospodarsko in izobraževalno sfero temelj prihodnjega razvoja. Mohoričeva je izpostavila pomen sodelovanja s šolami kot enega ključnih elementov za pridobitev predvsem tehničnih kadrov. V stik z mladimi skušajo stopiti že zgodaj, zato da jih najprej animirajo za izbiro tehničnega izobraževanja, kasneje pa tudi, da jih pridobijo kot kadre. Zato so tudi aktivni štipenditorji.
Analize trga dela v obdobju krize so pokazale, da so imele države z razvitim sistemom povezovanja izobraževanja in trga dela najmanjši delež brezposelnih, zlasti nižje deleže brezposelnih mladih (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica …) in manj strukturne brezposelnosti, pravi Barbara Kranjc iz Centra za poslovno usposabljanje (CPU). Poleg šolske oblike izobraževanja do visokošolske ravni te države poznajo dualno obliko - do ravni inženirja (ISCED 5). Ključni izziv za vajeništvo v Sloveniji vidi v ohranitvi sistema povezave med izobraževanjem in usposabljanjem na delovnem mestu in na nadgradnji na ravni države, strokovnih institucij, regije in na lokalnem nivoju. Kot pravi, je treba med drugim vzpostaviti vertikalo, urediti prehodnost med izobraževalnimi programi, oceniti, kolikšna je zmožnost podjetij za izvajanje dualnega izobraževanja, prilagoditi standarde in normative v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter na visokošolskem izobraževanju, administrativno razbremeniti šole in delodajalce v procesu izobraževanja, pa tudi usposabljati učitelje, mentorje in inštruktorje za poučevanje v podjetjih.
V nadaljevanju so bili predstavljeni nekateri kompetenčni centri (KOC-i) in strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i), pa tudi primeri dobrih praks načrtovanja razvoja kadrov v podjetjih. Staša Baloh Plahutnik je predstavila pot karierne platforme od ideje do realizacije (začetek razvoja in pilotna izvedba na elektro industriji v letu 2014, kasneje preverjeno na kovinsko predelovalni industriji), pri čemer so izhajali iz spoznanja, da je potrebno napovedovati kompetence na daljši rok. V letu 2020 nadaljujejo z razvojem modela in implementacijo v SRIP-ih, vendar je opozorila, da model ni digitaliziran (umetna inteligenca), kar je njegova velika pomanjkljivost. Karierna platforma po njenih besedah predstavlja »proaktiven in trajnostni model zagotavljanja in upravljanja potrebnih človeških virov, ki bo hitro odziven in prilagodljiv na nepričakovane spremembe.«
Na okrogli mizi so o napovedovanju kompetenc prihodnosti razpravljali predstavniki gospodarstva, ministrstev in izobraževalne sfere. »Vsi med nami se bomo v naslednjih letih morali soočiti s tehnološkimi in procesnimi spremembami in bomo za to morali pridobiti nove kompetence,« je poudaril izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki je vodil okroglo mizo. Želimo, da bi začeli hitreje spreminjati in prilagajati vsebine programov in način izvajanja izobraževanja.
Kaj so povedali sogovorniki?
Vlasta Stojak, Talum: Če bi se naslonili le na izobraževalni sistem in trg dela v regiji, ne bi mogli slediti vsem najnovejšim trendom. Vsi zaposleni na vseh ravneh se morajo stalno izobraževati. Za to so razvili dober interni sistem izobraževanja in usposabljanja. Recept je povezovanje po vertikali in horizontali. Povezujejo se v razvojna partnerstva, s kupci, s podobnimi podjetji v Sloveniji in Evropi. Izpostavila je tudi nujnost krepitve mehkih veščin. V šolskem sistemu pogrešajo to sodelovanje, da se lahko njihovi zaposleni večkrat vrnejo v izobraževanje.
Vesna Nahtigal, GZS: Kompetenčni centri in strateška razvojno-inovacijska partnerstva so odlični instrumenti. Po treh letih imajo v SRIP-u MATPRO konkretne rezultate. Pravi, da so se zavedali, da je treba posebno pozornost nameniti razvoju človeških virov. Skupaj z dvanajstimi pilotnimi podjetji in v sodelovanju z institucijami znanja so s pomočjo GZS in karierne platforme prepoznali in opisali 130 specifičnih kompetenc s področja razvoja materialov. Na tej podlagi so razvili nove programe usposabljanja na področju kompozitov, predlagali nove nacionalne poklicne kvalifikacije s tega področja ter dali pobude za dopolnitve formalnih izobraževalnih programov in za nove, neformalne oblike izobraževanja. V SRIP-u MATPRO si prizadevajo pokazati odgovornim v državi, da je nujno pristopiti k sistemski ureditvi napovedovanja kompetenc za več let vnaprej in da je to s tem modelom mogoče. Povezovanje je po njenih besedah ključ do uspešnih rezultatov tudi na tem področju.
Tilen Božič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ): Znanje in analitika sodijo v gospodarski »core« biznis ministrstva. Brez pravih analitičnih podlag se ni mogoče pravilno odločiti. Karierno platformo bo moralo razviti ministrstvo ob močni podpori zunanjih deležnikov in bo del javnega dobrega. To bo osnova za odločitve posameznikov, kam se usmeriti, pa tudi podjetij, kje morajo narediti korak naprej, da bodo lahko še naprej konkurenčni.
Andreja Sever, GZS: GZS je že leta 2014 začela razvijati karierno platformo, v okviru katere je ključen model dolgoročnega napovedovanja kompetenc za 5 - 10 let v prihodnosti. Temu so botrovale potrebe gospodarstva po ustrezno usposobljenih kadrih, ki jih današnji izobraževalni sistem ne zagotavlja, saj tudi nima informacij, na podlagi katerih bi lahko izobraževalne programe pravočasno vsebinsko prilagajal. Slovenija je žal ena redkih držav, ki nima razvitega dolgoročnega napovedovanja kompetenc. Hitre spremembe, ki jih narekujejo globalni razvojni trendi na vseh panožnih področjih, so nas prepričali v to, da smo razvili model napovedovanja kompetenc (ki ga najbolj napredno uveljavljamo na področju SRIP-ov) in ne poklicev, kajti kompetence se spreminjajo v vseh poklicih, na vseh delovnih mestih. Potrebno bo tako pridobivanje novih kompetenc pri zaposlenih kot tudi uvajanje novih kompetenc v programe izobraževanj. Pri tem je ključno omeniti intenzivno sodelovanje gospodarstva in akademske znanosti pri prepoznavanju in razvoju kompetenc bodočnosti, ki se je razvilo na podlagi skupnega interesa. Mladina bo sama pokazala, da postaja dualno izobraževanje nujno. Dualni sistem omogoča, da se naučeno takoj preizkusi v praksi. V Sloveniji nam manjka sodelovanja, je bila jasna. Deležniki bodo morali jasno povedati, ali se gremo dualni sistem izobraževanja in vajeništvo ali ne.
Dr. Marjan Rihar, GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije (ZEE): V karierni platformi smo zasnovali napovedovanje kompetenc na podlagi ekspertnih znanj in različnih baz. Z digitalno karierno platformo lahko iskanje avtomatiziramo. S pametno karierno platformo bomo lahko kompetence napovedovali tudi na podlagi analize disruptivnih dogodkov v globalno povezanih proizvodnih sistemih. Če imamo med sabo povezane naprave na več globalnih podjetij, lahko nastane vrsta novih podatkov, ki ne obstajajo niti v ekspertnih znanjih niti v obstoječih bazah. Na osnovi tega lahko algoritmi umetne inteligence generirajo nov niz kompetenc, s katerimi morajo biti opremljeni zaposleni, da odreagirajo na nepričakovane dogodke.
Peter Beltram, ACS: Ko se je pripravljal novi zakon o izobraževanju odraslih, je bilo veliko truda vloženega v to, da je opredelil javno službo za svetovalno dejavnost za izobraževanje odraslih. Ta svetuje manj izobraženim in drugim oblikam ranljivih skupin, »kaj naj naredijo sami s seboj«. Izziv je, kako opredeliti uspešnost te javne službe. Drugi pristop je projekt ASI, ki je namenjen zaposlenim 45+, da se ne bi takoj, ko bi se pokazala priložnost, upokojili. Kot možen ukrep je izpostavil prenos kompetenc – obliko mentorskega medgeneracijskega sistema v obe smeri. Tretji pristop, za katerega upa, da bo vpeljan z novim nacionalnim programom o izobraževanju odraslih, je, da bi se vsem, ki niso zaključili srednje šole, to brezplačno omogočilo.
Izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič je dogodek sklenil z besedami, da so pred nami veliki izzivi na področju vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja. Velike ambicije, pa tudi dileme in različne poglede imamo glede tega, kako razvijati izobraževalne programe in napovedovati potrebe po kadrih in kompetencah. V prihodnjem razvoju in pri iskanju kadrov bodo igrali pomembno vlogo delodajalci, socialni partnerji, pa tudi razvoj dualnega sistema izobraževanja. Izpostavil je potrebo po dodatnih strokovnih aktivnostih za popularizacijo naravoslovno-tehniških poklicev. Priložnosti vidi tudi na podlagi bolj tesnega sodelovanja z ZRSZ in podjetji ter pri oblikovanju programov za brezposelne. »Poklici prihodnosti so že tu. Gre za kontinuiran proces, kako jih vgraditi v naše sisteme, kajti tičejo se nas vseh,« je zaključil.
Predstavitve