BDI vidi ponoven zagona nemškega gospodarstva v štirih fazah, in sicer: faza trenutnega omejevanja epidemije, faza povratka, faza stabilizacije in faza okrevanja. Časovnica omenjenih faz se razteza od trenutnih omejevalnih ukrepov javnega življenja (omejevanje kontaktov, zaprte šole) pa do leta 2022, ko se bo po oceni BDI nemško gospodarstvo ponovno nahajalo v tirnicah okrevanja in rasti. Glede na slednje BDI nemški vladi svetuje učinke epidemije obravnavati z vidika srednje oziroma dolgoročne perspektive. Ponoven zagon nemške industrije predstavlja velik izziv, s katerim se nemška industrija v času 'shutdowna' intenzivno ukvarja. Še zlasti je pomembno dejstvo uvajanja obveznih ukrepov za preprečevanje morebitnih okužb med zaposlenimi v delovnih obratih in na upravno-administrativnih delovnih mestih. Na omenjenem področju so bile kot konkretne rešitve navedene fleksibilnost jedrnega delovnega časa, delo na domu, koridorji delovnih časov, izmenično delo ter pozornost, da so v posameznih izmenah navzoči isti zaposleni. Poleg omenjenega velja osnovo načelo, in sicer, da je prepovedan prihod na delo v primeru bolezenskih simptomov. Glede faze omejevanja učinkov epidemije BDI poleg obveznosti uvajanja ukrepov za zaščito zaposlenih v delovnih procesih opozarja, da je potrebno sprejete programe pomoči nemškemu gospodarstvu redno pregledovati oziroma preverjati, zlasti z vidika njihove učinkovitosti in doseganja ciljev glede na namen sprejetih državnih paketov pomoči. Le-ti naj se razumejo kot 'ultima ratio' pomoči za zaščito nemških podjetij pred krizno pogojenimi primeri nesolventnosti. V fazi omejevanja epidemije vidi BDI manevrski prostor izogiba morebitnim krizno pogojenim nesolventnostim predvsem v možnostih znižanja stroškov podjetjem, ki delujejo v energijsko intenzivnih sektorjih. V fazi povratka bodo pomembna vprašanja podpore gospodarstvu preko likvidnostnih in kapitalskih pomoči. V fazi stabilizacije in okrevanja BDI na evropski ravni poziva k sprejemu ciljnih impulzov za povečanje povpraševanja gospodinjstev. V omenjenih fazah bodo za podjetja potrebne tudi davčne olajšave, pri čemer je bilo še povedano, da morajo biti javni izdatki ter srednjeročne smernice rasti na področju zaščite podnebja in nadaljnjega razvoja digitalizacije odmerjeni oziroma zastavljeni na način, ki bo omogočal ponovno gospodarsko rast v Evropi. Ne glede na zgoraj povedano BDI odsvetuje, da bi se fazi stabilizacije in okrevanja uporabilo za stopnjevanje na področju ekološke prenove. Na nacionalni in evropski ravni je zato potrebno natančno in premišljeno pretehtati razmerje med ponovnim zagonom gospodarstva po epidemiji in političnimi cilji zaščite podnebja. Osnovna predpostavka za ambicionirano zaščito podnebja je predvsem obstoj obsežne investicijske zmožnosti, zlasti pa investicijska pripravljenost na strani potrošnikov, podjetnikov in držav, kar se lahko v času epidemije izkaže kot omejevalni faktor.