Arhiv: Pregled opravljenih nalog v skladu s programom Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS, na dan 17. 4. 2020

1. Odpadki – poudarek na problematiki mineralnih nenevarnih odpadkov

• 13.2.2020: delovni sestanek s podjetji na temo nenevarnih mineralni odpadkov.
• Zbiranje podatkov o masnih tokovih – odzvalo se je 14 podjetij.-
• Priprava in pripombe na objavljeni osnutek spremembe ZVO-1k, pripombe oddane 6. 3. 2020.
• Sestanka na to temo tako s prejšnjim ministrom za okolje in prostor Zajcem pred koncem mandata kot tudi s sedanjim ministrom Vizjakom ob začetku mandata.
• 14. 4. 2020: nov poziv s strani GZS MOP-u, da uredi stanje, kjer smo izpostavili dve sodbi sodišča EU in nemško prakso:

o 1. C-6/00 – ASA (27. februar 2002).
o 2.C-147/15 Provincia di Bari v Edilizia Mastrodonato srl (21. april 2016).
o Sodišče je v obeh primerih odločilo, da če ima material uporabno vrednost, kjer nadomešča uporabo drugih materialov, ki bi jih morali uporabiti za ta namen in s tem nadomešča naravne vire, se to lahko opredeli kot predelavo in ne gre za odstranjevanje oziroma odlaganje v skladu z »odlagališčno« direktivo.
o Ponovno smo opozorili na primer Nemčije, kjer njihova ureditev najkvalitetnejše odpadke žlindre, livarske peske in pepele šteje za stranske proizvode. V primeru slabše kakovosti pa ti materiali ohranjajo status odpadka, če je predvidena njihova koristna uporaba, način morebitne vgradnje ali uporabe pa je odvisen od okoljskih (vodovarstveno/ne-vodovarstveno, občutljivo/ne-občutljivo okolje) in drugih pogojev. V nemški uredbi je status prenehanja odpadka rezerviran za zemeljske izkope in reciklirane gradbene materiale.
o Zavzeli smo se, da bi podoben pristop ob primerni prilagoditvi lahko ubrali tudi preko naše Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, na kar smo dobili pritrdilni odziv MOP.

2. Obratovalni – interni monitoring odpadnih vod

• GZS je v svojih pripombah ob javni razpravi ZVO-1 K izpostavila neusklajenost slovenske zakonodaje z zahtevami BAT zaključkov in odstopanja slovenske zakonodaje od praks v drugih državah EU, kar vodi slovenska podjetja v nekonkurenčnost, brez doprinosa k izboljšanju ali ohranjanju kakovosti okolja.
• Tematiko smo dodatno izpostavili na sestanku z ministrom za okolje in prostor Zajcem. MOP je s strani GZS podani predlog preučil in podal možnost za vključitev te spremembe v zakonodajo.

3. Možnost povračila za posredne emisije toplogrednih plinov

Združili smo aktivnosti s Strateškim svetom GZS za energetski prehod in Strateškim svetom za metalurgijo. V javni razpravi o NEPN in spremembah ZVO-1 smo izpostavili in vztrajali pri zahtevi, da se tudi v Sloveniji uveljavijo na ravni EU sprejete smernice za dovoljene državne pomoči za podjetja v sektorjih in delih sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije (pomoč za posredne stroške emisij).

Problematiko smo izpostavili tudi ministru Zajcu, ki je potrdil, da bo v 129. člen ZVO-1 vključena pravna podlaga za vzpostavitev sheme tudi v Sloveniji. Spremembi zakona mora slediti tudi prilagoditev podzakonskih aktov. MOP bo uredbo, ki bo sledila pravni podlagi iz 129. člena, pripravil in jo dal v javno obravnavo po sprejetju pravne podlage v ZVO-1k. Problematika je bila izpostavljena tudi ministru Vizjaku.

4. Problematika upravnih postopkov v pristojnosti MOP-a

Vseskozi opozarjamo na težave zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja OVS, OVD in GD. To tematiko smo izpostavili tako v svojih pripombah na osnutek spremembe ZVO-1k, ki smo jih posredovali MOP-u 6. marca letos, v povezavi s predlaganimi členi na področju odpadkov, kot tudi IED dovoljenj.

Ob menjavi vodstva na Agenciji RS za okolje (ARSO) smo predlagali, da bi ponovno vzpostavili sodelovanje med GZS in ARSO za pospešitev postopkov s prepoznavanjem in odpravljanjem postopkovnih ovir in izboljšanjem kakovosti vlog, ki jih zavezanci izdajajo. Aktivnosti so delno zamrle tudi zaradi dogodkov v povezavi s COVID-19. Konec januarja smo v sodelovanju z ARSO izvedli mednarodno konferenco na temo oblikovanja BREF in BAT zaključkov v Sevilli.

5. Razno

• Embalaža, odpadna embalaža in okoljska dajatev
  MOP je odprl javno razpravo za spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in uredbe o povezani okoljski dajatvi za embalažo in odpadno embalažo.
  
  Z vidika proizvajalcev embalerjev in končnih uporabnikov smo predloga zavrnili. Predvidevala sta občutno povišanje stroškov tistim, ki že plačujejo tako za ravnanje z embalažo, kot tudi okoljsko dajatev. Strošek povečanih prihodkov države iz naslova okoljske dajatev, ocenjenih na 22.000.000,00 EUR letno, bi se delil na cca 1200 obstoječih zavezancev. Obstoječi prihodki znašajo okoli 600.000,00 EUR letno.
  
  Okoljsko dajatev bi močno obremenjevala t. i. ne-komunalno embalažo, ki javnega sistema ravnanja z odpadno embalažo praviloma ne obremenjuje, kar je v nasprotju z načelom »onesnaževalec plača«. Spremembe uredbe tudi ne bi nič prispevale k izboljšanju infrastrukture za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji in večji samozadostnosti Slovenije pri obvladovanju svojih odpadkov.

6. Prihodnje naloge SSO GZS

Nadaljevati je treba obstoječe aktivnosti ter vztrajati na podanih pobudah in predlogih in izpostaviti:

• Nujnost večje samozadostnosti Slovenije na področju ravnanja z odpadki
  Problematika kopičenja odpadne embalaže pri IJS, zaustavitev postopkov legalizacije Kemisa, splošni odpor širše javnosti do termične obdelave odpadkov v Sloveniji, (ne)ravnanje z mineralnimi odpadki, mulji ČN kažejo na sistemske napake na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji in pomanjkanje strategije na tem področju. Poleg sistemskih pristopov bi morala država izoblikovati tudi ustrezen pristop za izboljšano komunikacijo s širšo javnostjo.
•  Izhodiščna poročila

o Neustrezna zakonodajo na področju ravnanja s tlemi, nujna je sprememba uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.
o Podjetja poročajo o težavah z monitoringi.
o Ločitev postopkov OMO in IP od OVD.