Podatki o izvozu blaga v mesecu marcu so bili nestrpno pričakovani, saj naj bi pokazali prvo sliko o neposredni prizadetosti gospodarstva v prvem mesecu izbruha COVID-19. Ker je Slovenija umeščena v sredino proizvodne verige, padec še ni bil prisoten (1,1 -odstotna rast), vendar je izvoz na trge EU upadel za 13 %, v države nečlanice pa je porasel za 44 %. Uvoz je na drugi strani upadel za 3,3 %, s čemer se je trgovinski presežek Slovenije povečal na 470 mio EUR v prvih 3 mesecih. Pri uvozu je bil padec iz trgov EU 13-odstoten, iz držav nečlanic EU pa je celo porasel za 24 %. Visoka rast izvoza in uvoza v države in iz držav nečlanic EU je po naši oceni nadaljevanje trendov pri trgovini z farmacevtskimi izdelki, ki pretežno ne nastajajo v Sloveniji, temveč relativno hitro, brez večje dodane vrednostiza gospodarstvo (izjema je sektor skladiščenja in transporta)prečkajo mejo(izvoženi so predvsem v Švico). Izvoz Nemčije je v marcu upadel za 12 % (Destatis), kar je nekako podoben padec, kot ga je beležila Slovenija na trge EU. V celotnem drugem četrtletju pri Analitiki GZS ocenjujemo, da bo nominalni padec izvoza blaga in storitev (kot celota) medletno pri 22 do 24 %. Izvoz storitev bo utrpel večje padce predvsem zaradi velikega pomena turizma in transporta, ki sta bila precej prizadeta v mesecu aprilu.