O gzs
Skupne naloge
Regije
Panoge
Sekcije
Včlanite se
Moj GZS
O SRIP-u
Organi
Usmeritve
Ključni dosežki
Cilji 2020-2022
Koristne povezave
Članstvo
Pristopni obrazec
Sporazum
Člani SRIP MATPRO
Člani o SRIP-ih
Dokumenti
Strategija pametne specializacije
Publikacije
Novičnik e-MATPRO 2024
Arhiv 2023
Arhiv 2022
Arhiv 2021
Arhiv 2020
Arhiv 2019
Brošura KOMPETENCE ZA SRIP MATPRO
SRIP MATPRO na poti k trajnosti
TRAJNOST = PREDNOST
Predstavitve
Dogodki
Drugi aktualni dogodki
Pretekli dogodki
Letni posvet SRIP MATPRO
Posvet 2024
Posvet 2023
Posvet 2022
Posvet 2021
Posvet 2020
Posvet 2019
Posvet 2018
Posvet 2017
Aktualno
Dobro je vedeti
Arhiv novic
Video prispevki tv.GZS
ENG
ABOUT SRIP MATPRO
ORGANIZATION OF SRIP MATPRO
DOCUMENTS
Matpro
O SRIP-u
Organi
Usmeritve
Ključni dosežki
Cilji 2020-2022
Koristne povezave
Članstvo
Pristopni obrazec
Sporazum
Člani SRIP MATPRO
Člani o SRIP-ih
Dokumenti
Strategija pametne specializacije
Publikacije
Novičnik e-MATPRO 2024
Arhiv 2023
Arhiv 2022
Arhiv 2021
Arhiv 2020
Arhiv 2019
Brošura KOMPETENCE ZA SRIP MATPRO
SRIP MATPRO na poti k trajnosti
TRAJNOST = PREDNOST
Predstavitve
Dogodki
Drugi aktualni dogodki
Pretekli dogodki
Letni posvet SRIP MATPRO
Posvet 2024
Posvet 2023
Posvet 2022
Posvet 2021
Posvet 2020
Posvet 2019
Posvet 2018
Posvet 2017
Aktualno
Dobro je vedeti
Arhiv novic
Video prispevki tv.GZS
ENG
ABOUT SRIP MATPRO
ORGANIZATION OF SRIP MATPRO
DOCUMENTS
Aktualno
Dobro je vedeti
Arhiv novic
Video prispevki tv.GZS
Domov
>
Aktualno
>
Arhiv novic
Arhiv: Marčevska statistika plač
22. maj 2020
POZOR:
podatki zaradi spremenujene metodologije niso primerni za analizo!
Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %. Znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo).
Po metodologiji statističnega raziskovanja ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca. S tega vidika so ti podatki neprimerni za analizo
, saj vključujejo pri številu zaposlenih nespremenjeno število oseb (imenovalec), pri bruto plačah (števec) pa le tisti del plače, ki je bil v breme delodajalca. Kljub temu ti podatki podajajo sliko, v katerih dejavnostih je bilo delovno bolj intenzivno in kjer poslovni subjekti pretežno niso koristili možnosti čakanja na delo. Te dejavnosti so bile zdravstvo, energetika, kmetijstvo, rudarstvo, oskrba z vodo, izobraževanja in javna uprava, kjer se je povprečna izplačana plača medletno povečala od 9 % (zdravstvo, tudi zaradi nadur) do 2,8 %. Na dnu so bile dejavnosti, kjer se je povprečna izplačana plača iz sredstev delodajalca najbolj znižala (zaradi uvrstitve večjega deleža zaposlenih na čakanje na delo), in sicer gostinstvo (-19 %), kultura (-9 %), druge dejavnosti (-5 %), finance (-3 %), trgovina (-3 %) ter promet (-2,9 %). Po podatkih FURS (na osnovi REK obrazcev) je ukrep čakanja na delo in višje sile v marcu 2020 uveljavljalo okoli 24 tisoč delodajalcev (zgolj zasebni sektor je lahko uveljavljal povračilo) v celotnem znesku 106 mio EUR. Od tega je bilo 80 % namenjeno ukrepu čakanja na delo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je bilo do 15. maja 2020 za mesec marec 2020 izplačilo izvedeno za okoli 94 tisoč zaposlenih oseb.
Več v rubriki
Izpod peresa glavnega ekonomista GZS >>>
Fotogalerija