Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko. Bruto investicije so se skrčile le za 6,3 %. Rast v stanovanjski gradnji in proizvodih intelektualne lastnine sta ublažili padec, ki je bil posledica manjših nakupov strojev in opreme. Znotraj sektorjev se je dodana vrednost nekoliko presenetljivo povečala v gradbeništvu (+1,4 %), in sicer zaradi rasti stanovanjske gradnje ter v predelovalnih dejavnostih (+1 %). Zadnje je bilo posledica zamika med izdajo faktur, ki je še potekala v drugi polovici marca,ter aktualnim nivojem proizvodnje (ki je bila v drugi polovici marca nižja za 10 do 12 %). Rast dodane vrednosti v IKT dejavnostih (+2,4 %) je bila pričakovana, zaradi povečanega povpraševanja po teh storitvah zaradi migracij delovne sile, ki je izvajala delo od doma. Primerjava BDP po sezonsko-prilagojenih podatkih (Eurostat) kaže, da je bil padec Slovenije (-3,4 % na medletni ravni) višji kot v območju evra (-3,2 %). Padec je bil nižji kot v državah z velikim pomenom turizma (od -4 do -5,4 %), medtem ko so bile med višegrajskimi državami razlike velike. Na Poljskem in Madžarskem je bila rast 1,6 oz. 2-odstotna, na Češkem in Slovaškem pa sta bila padca 2,2-oziroma 4,1-odstotna.

Fotogalerija