Fiskalni svet je pohitel z oceno javno-finančnega primanjkljaja za leto 2020, ki je nižja od pričakovanj v rebalansu (ki je temeljil celo na bolj optimistični napovedi), in sicer za 700 mio EUR oz. 1,7 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako po prvi oceni znašal 3,5 mrd EUR (8,1 % BDP), pri čemer ne pričakujemo dodatnega pomembnega primanjkljaja pri občinah, ZPIZ ali ZZZS. Proračunski prihodki so biliv 2020 nižji za 10,5 % (brez upoštevanja COVID-19 ukrepov so bili nižji za 6,9 %), odhodki pa so bili višji za 26,8 % (brez COVID-19 ukrepov so bili višji za 6,5 %). Vsi COVID-19 podporni ukrepi države so znašali 2,9 mrd EUR (6,7 % BDP), pri čemer so tisti, ki so neposredno vplivali na primanjkljaj, znašali 2,4 mrd EUR (5,5 % BDP). Vrednost garancij in odlogov obveznosti davkov in posojil je znašala 0,5 mrd EUR (1,7 % BDP), kar je bil delež, ki je bil nižji kot v drugih državah. Menimo, da je bila to posledica nižje začetne zadolženosti slovenskih podjetij in gospodinjstev. Ocene ministrstva za finance glede določenih ukrepov (denimo glede povračila fiksnih stroškov pri 900 mio EUR (https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_20_2511); naša ocena je desetina tega zneska) ostajajo visoke. Primanjkljaj, ki je nižji od pričakovanega, ustvarja več manevrskega prostora za podaljšanje ukrepov v 2021 oz. za sprejetje morebitnih dodatnih. Vir: Analitika GZS