Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila pregled ključnih ukrepov Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8). Ogledati si ga lahko v pripetem dokumentu >>>
Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) #PKP8, ki je bil potrjen na seji Državnega zbora 3. 2. 2021, prinaša nujne ukrepe, a je gospodarstvo s sprejetim besedilom zakona le delno zadovoljno, saj so podjetja od #PKP8 pričakovala več. Na GZS pričakujemo, da bodo izpuščena področja bolje naslovljena v napovedanem #PKP9. Na Gospodarski zbornici Slovenije kot pozitivno ocenjujejo rešitev pri kriznem dodatku, saj odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Na problematiko je GZS opozarjala že v začetku januarja, ko je dala pobudo za spremembo mnenja MDDSZ glede upoštevanja poslovne uspešnosti. Kot dobrodošel ukrep v #PKP8 ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Žal pa #PKP8 ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemala GZS in so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva. Ureditev povračila pri minimalni plači ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku blaži povišane stroške dela, kot je gospodarstvo pričakovalo in kot bi bilo potrebno za ohranjanje delovnih mest. V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko šteje vsako podjetje in vsako delovno mesto, je GZS pričakovala višjo subvencijo, in sicer v višini 70 evrov na prejemnika minimalne plače, zagotovljeno trajanje ukrepa do konca leta ter črtanje dodatnih pogojev, ki omejujejo koriščenje te pomoči. Finančni učinek predloga GZS bi znašal 55 mio EUR za celotno leto. Zakonodajalec pa je subvencijo omejil zgolj na šest mesecev, kar pomeni 20 mio EUR povračila delodajalcem oz. kritje le 30 % nastalega višjega stroška dela zaradi dviga minimalne plače na letni ravni. Na GZS se nadejajo, da bo ukrep v naslednjem paketu, #PKP9, podaljšan tudi v drugo polovico leta 2021. Pri ukrepu skrajšanega delovnega časa ni bil upoštevan predlog prilagoditve kriterija upravičenosti ter ugodnejše obravnave delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo. Obe predlagani spremembi bi podjetjem dali fleksibilnost, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah tako potrebna. Ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti je zakonodajalec podaljšal do konca leta 2021, vendar brez predstavitve analize učinkov. Ko je bil lani tak ukrep prvič sprejet, se je predlagatelj tega ukrepa zavezal, da bo analizo predstavil že konec leta, vsekakor pa pred morebitnim podaljšanjem ukrepa. Ker se to ni zgodilo, je GZS predlagala, da bi ukrep veljal do 30. aprila 2021, z možnostjo, da ga Vlada s sklepom podaljša. GZS je to argumentirala z dejstvom, da gre za interventni ukrep, zato naj bi bilo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije. GZS pričakuje, da bo vlada naslovila manjkajoče ukrepe v #PKP9. Pri tem se sklicuje tudi na nedavno podaljšanje Začasnega okvirja, ki na evropski ravni dopušča podaljšanje glavnine podpornih ukrepov vse do konca leta 2021. Ta element predvidljivosti gospodarstvo v teh razmerah potrebuje, končno koriščenje ukrepov pa je seveda v prvi meri odvisno od uspešnosti spopadanja z epidemiološko krizo in dinamiko umika zajezitvenih ukrepov. Glede na to, da je Vlada RS napovedala pripravo #PKP9 še v tem mesecu, so na Gospodarski zbornici Slovenije zakonodajalcu ponudili pomoč pri oblikovanju takšnih ukrepov, ki bodo v čim večji meri upoštevali potrebe gospodarstva in prispevali k temu, da iz krize izidemo v čim boljši kondiciji.