Primanjkljaj državnega proračuna je v 2020 znašal 3,5 mrd EUR (7,6 % BDP), brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi znašal 2,5 % BDP. Odhodki so se brez upoštevanja COVID ukrepov povečali za 6,5 %, kar nakazuje na povečano trošenje države, vendar je ta vseeno nižja od rasti, ki je bila predvidena v rebalansu. Fiskalni svet je opozoril, da je črpanje EU sredstev in s tem povezanih investicij v 2020 spet zaostalo za načrti. ZZZS je v letu 2020 zabeležil najvišji primanjkljaj doslej, visoke odhodke ZPIZ je izravnal za četrtino višji transfer iz državnega proračuna kot v 2019, presežek proračunov občin pa je bil predvsem posledica okrepljene rasti prihodkov od dohodnine zaradi višje povprečnine. Delež dolga sektorja država v BDP se v Sloveniji nahaja pod povprečjem EU, medtem ko se po povečanju dolga glede na obdobje pred začetkom tokratne krize trenutno uvrščamo v zgornjo tretjino med državami EU. Po napovedih naj bi bilo povečanje deleža dolga v BDP do leta 2022 v Sloveniji sicer nižje od povprečja EU. Podatki Eurostata za dolg sektorja država do tretjega četrtletja 2020 kažejo, da se je delež dolga praviloma povečal bolj v državah, kjer je bil visok že pred krizo. Poleg nominalnega povečanja dolga k temu prispeva tudi sorazmerno večje znižanje BDP v krizi v teh državah Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, 12. 2. 2021