Februarski uradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji so bili relativno skladni s tekočimi neuradnimi podatki o dnevnem gibanju le-teh. Zaradi sezonske narave gibanja registrirano brezposelnih (februarja do maja tekočega leta običajno upade glede na januar) je potrebno spremljati predvsem medletna gibanja, t. j. glede na isti mesec v predhodnem letu (2020) in celo v letu (2019). Konec januarja je bilo število brezposelnih medletno nižje za 14,6 %, v 2021 se je rast znižala na 13,6 %, kar dokazuje, da je brezposelnost upadla nekoliko bolj, kot to predvideva sezonski trend. 80 % odjavljenih oseb je dobilo zaposlitev ali pa se je samozaposlilo, kar je relativno visok delež. Nekoliko toplejše vreme v februarju in s tem krepitev gradbeništva ter rahla rast zaposlovanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju so ključno prispevali k rasti novih zaposlitev. Pri oceni o prihodnji dinamiki na trgu dela predstavlja izziv dinamika umika zajezitvenih ukrepov (še posebej v prizadetih panogah) ter korespondenčne hitrosti umika podpornih ukrepov na segmentu trga dela. Menimo, da tranzicija s podpornih ukrepov na trgu dela na tržne pogoje ne bo povsem zvezna. Zato pričakujemo v letu 2021 skromno rast zaposlovanja (2.800 neto delovno aktivnih ali 0,3 % več). Trgovina in predelovalne dejavnosti bodo po naši oceni še vedno nižale število delovno aktivnih (4,2 tisoč manj v 2021), medtem ko bo v gradbeništvu in gostinstvu po naši oceni nastalo 5.200 delovnih mest. Tudi v zdravstvu in socialnem varstvu bi se moralo povečati število delovnih mest za 1.700. Spremembe v drugih dejavnostih bodo manjše. Ob tem je potrebno poudariti, da tako UMAR kot Banka Slovenije v zadnjih javno objavljenih ocenah menita, da se bo zaposlenost v 2021 znižala (-0,1 % do -0,3 %) ter se bo število registrirano brezposelnih nekoliko zvišalo. V Analitiki GZS na razplet na trgu dela gledamo bolj pozitivno in menimo, da se bo agregatno zaposlovanje celo nekoliko okrepilo (za 0,3 %), število brezposelnih pa znižalo na 84.000 (85.000 povprečje konec mesecev v 2020). Dodaten prirast delovno aktivnih (razlika med neto rastjo delovno aktivnih in zmanjšanjem brezposelnih) bo posledica neto priseljevanja, predvsem v segmentu gradbeništva. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 5. 3. 2021