Na podlagi števila zavezancev za dohodnino za leto 2018 in podatka o distribucija plač so v Analitiki GZS ocenili, da bi pri socialni kapici na prispevke delodajalcev in delojemalcev pri višini 4.640 EUR bruto plače, bruto izpad socialnih prispevkov znašal 300 mio EUR. Ker prispevki delojemalcev vplivajo na gibanje davčne osnove za odmero dohodnine, bi znižani prispevki dvignili obračunano dohodnino za 60 mio EUR (upoštevaje efektivno davčno stopnjo za navedene dohodninske razrede). Zaposleni bi prejemali višji neto prejemek v skupni višini 115 mio EUR. Upoštevaje 50-70-odstotno mejno nagnjenje k trošenju (pri nižjih plačah 70 % in pri višjih 50 %), to pomeni dodaten priliv od davkov na potrošnjo v višini 18 mio EUR (25 % stopnja obdavčitve potrošnje).
V nadaljevanju so v Analitiki GZS ocenili pozitivne učinke uvedbe socialne kapice zaradi izplačevanja višjih dohodkov in dodatnega zaposlovanja. Ocenjujejo, da bi to povečalo število dobro plačanih delovnih mest za okoli 5 % (1.400), povprečne izplačane plače pri prejemnikih visokih plač pa dvignilo za okoli 2-3 %. To bi dvignilo vplačano dohodnino za 15 mio EUR, davek na potrošnjo za 2,3 mio EUR. Končni neto vpliv na konsolidirano bilanco javnega financiranja bi tako znašal -200 mio EUR, pri čemer bi se razbremenili stroški dela za okoli 28.000 zaposlenih. V srednji Evropi imajo razvitejše države (Avstrija, Nemčija) socialno kapico določeno nižje, pri 1,8-kratniku povprečne plače (v Nemčiji za en tip prispevkov tudi pri 1,09-kratniku), v skupini držav pa le Madžarska in Slovenija ne poznata socialne kapice.
Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 6. do 12. 3. 2021