Robotizacija industrije je proces, ki je neizogiben in že poteka, je pa zaposlene na poti robotizacije nujno opremiti z ustreznimi kompetencami, so se strinjali govorci in udeleženci posveta »Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?«, ki ga je 16. marca 2021 pripravila GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije.
Nekaj ključnih poudarkov:
Antropolog dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je prikazal dve smeri širšega razumevanja naše prihodnosti z roboti: distopično (roboti nas bodo uničili) in utopično (pozitivno sobivanje z roboti). Izpostavil je načelo umirjenih tehnologij - koncept, kjer tehnologija zahteva najmanjšo mero pozornosti in podpira ljudi iz ozadja. V fokus razvoja je potrebno postaviti ljudi. V razvoj tehnologij in produktov je smiselno vključiti tudi družboslovce (antropologe, sociologe, pravnike, psihologe in druge strokovnjake).
Dr. Peter Wostner (UMAR) je poudaril, da je digitalna preobrazba najpomembnejša preobrazba prihodnosti. Smer, za katero se bo Slovenija odločila v tem trenutku, je odločilna za našo prihodnost, predvsem v luči nujnosti povečanega vlaganja v pametno, digitalno in krožno. Opozoril je na raziskave, ki kažejo, da imajo države, ki so bolj intenzivno robotizirane, višjo raven zaposlenosti. Slovenci naj bi vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo sicer vrednotili pozitivno, hkrati pa je delež posameznikov, ki pozitivno vrednotijo vpliv tehnologij na družbo, najnižji med vsemi državami članicami EU. Prav zato moramo pokazati več prebojnosti in drznosti, seveda s človekom v središču, je bil jasen Wostner. Edina pot v svetlo prihodnost v smislu blagostanja je rast produktivnosti, za kar je potreben nov družbeni dogovor.
Matija Petrin (BSH Nazarje) je predstavil tovarno prihodnosti, kjer sta avtomatizacija in robotizacija le delček vseh procesov v tovarnah. V svoji večkrat nagrajeni tovarni imajo program digitalne kulture, kjer usposabljanja digitalnih veščin prilagodijo različnim skupinam zaposlenih. Prihodnosti se lotevajo s pametno avtomatizacijo, t. i. inovacijskimi šprinti, kjer z majhnimi koraki dosegajo nenehne izboljšave. Stavijo tudi na prenos znanja in dobrih praks.
Vabljenim predavanjem je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali Sara Čučnik, predsednica upravnega odbora Zbornice elektronske in elektroindustrije, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Matija Petrin, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje in dr. Dan Podjed, ZRC SAZU.
Več o dogodku in videoposnetek najdete na povezavi >>>