Arhiv: #analitika: Rast uvoza iz slovenskih proizvodnih lokacij v tujini

Blagovni izvoz Slovenije se je po metodologiji plačilne bilance skrčil za 5,5 %, kar je nekoliko več, kot je znašal padec po metodologiji Eurostata/Statističnega urada RS (-2,8 %). Razlika v dinamiki izvoza (in uvoza) še vedno izvira iz prispevka večanja skladiščenih in izvoženih zdravil v Švico za večjega slovenskega naročnika v tuji lasti. Izvoz blaga v EU se je skrčil za 6,4 %, na področje EFTA je upadel za desetino (pozor: rast pri SURS metodologiji), v druge evropske države pa je porasel za 0,5 %, kar izvira predvsem iz večjega izvoza v Rusko federacijo (+11 %). Izvoz v ZDA, ki je sicer znašal 2 % celotnega izvoza, se je povečal za 0,9 %. Če povzamemo, so bili ti podatki rahlo razočaranje, saj je bila januarska rast industrijske proizvodnje pozitivna, verjetno pa izvira tudi iz različne razporeditve delovnih dni v januarju 2021 glede na januar 2020.
Na uvozni strani je bil padec višji (-11,5 %), vendar je porasel uvoz iz BiH, Makedonije in Srbije (od 3 do 25 %), kar po oceni Analitike GZS predstavlja rast pri uvozu polizdelkov za slovensko predelovalno industrijo.
Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Fotogalerija