Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) so bili s t. i. sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE. Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno, kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je, kot začasen ukrep, podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom se je dolžnikom (za enako obdobje kot v prvem valu epidemije) dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo. Oba navedena ukrepa sta le začasne narave. Opisani izredni pravni režim velja najpozneje do 31. marca 2021, vlada pa lahko s sklepom vsakega od njiju podaljša za najdalj šest mesecev. Ker glede na razmere in dejansko stanje še vedno obstojijo razlogi, zaradi katerih sta bila ukrepa uzakonjena, ju vlada s sklepom podaljšuje do 30. junija 2021. Vir: portal gov.si >>>