Bidnova administracija je presenetila svojo lokalno in svetovno javnost z najavo 3-4 bilijona USD težkega fiskalnega načrta (20 % ameriškega BDP) v obliki dveh zakonodajnih paketov, ki pa ga bo moral še potrditi kongres, v katerem imajo demokrati sicer rahlo večino. Večji del prvega paketa (2 bilijona USD) obsegajo investicije v fizično infrastrukturo, in sicer izgradnjo transportne infrastrukture (1 bilijon), projektov, ki bodo podprli obnovljive vire energije (700 milijard), javne zgradbe in hitri internet (400 milijard). Drugi del paketa (1 do 1,5 bilijona) bodo predstavljale investicije v človeško infrastrukturo, kot so plačana starševska odsotnost (550 milijard), olajšave za otroke (420 milijard), univerzalni javni vrtci (350 milijard) in brezplačno visoko šolstvo (500 milijard).
Znesek, ki na prvi pogled predstavlja gigantski doprinos k svetovnemu povpraševanju, bo v primeru potrditve namenjen trošenju v naslednjih 10 letih (2 % BDP letno), kar težko opredelimo kot veliko državno intervencijo. Vseeno je potrebno imeti v mislih, da bodo določeni instrumenti podprli dodatna sredstva v ameriškem zasebnem sektorju. Veliko zanimanja je dvignila napoved dviga nekaterih davkov, s katerimi bi te investicije v ZDA financirali. 700 milijard USD naj bi pridobili s postopnim dvigom statutarne stopnje DDPO (iz 21 na 28 %; efektivna se nujno ne bi toliko povečala), 1.300 milijard z dvigom dohodninske obdavčitve najbogatejših in 500 milijard USD z boljšim pogajanjem pri odkupnih cenah zdravil. Boj z ameriško poslovno skupnostjo bo zaradi tega verjetno precej močan, zato je vprašljivo, ali bo aktualni administraciji res uspelo navedeni paket v napovedanem obsegu potrditi tudi v obeh domovih. V kolikor bo postalo jasno, da bosta paketa sprejeta, je pričakovati visok pritisk na tržno ceno vseh surovin, saj so te pomemben element napovedanih investicijskih vlaganj v ZDA. Ameriška gospodinjstva naj bi v teh dneh prejela 1.400 dolarjev vreden vladni ček, ki ga bodo zaradi odpiranja dejavnosti (posledica učinkovitega cepljenja) verjetno v večji meri potrošili kot prejšnjega. OECD je ocenil, da je 1,9 bilijona USD težak paket dvignil oceno rasti v območju evra za okoli 0,5 odstotne točke.
Ameriška centralna banka FED sicer napoveduje padec anketne brezposelnosti v 2021 na 4,5 % in na 3,5 % do 2023 ter je pripravljena kratkoročno žrtvovati tudi cilj ohranjanja stabilnosti cen. Pretekli upravljalec ameriške zakladnice, Larry Summers, ocenjuje, da je 1/3 verjetnost, da bo zaradi tega inflacija precej višja v naslednjih letih, 1/3, da ta ne bo prisotna, ker bo fiskalna podpora države sčasoma manjša, in 1/3, da bo gibanje cen ostalo nizko kot v preteklih obdobjih.
Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 27. marca do 2. aprila 2021