Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,3 milijarde EUR, kar je skoraj polovica predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 432 mio EUR. Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi zapadlosti plačila obresti na državni dolg, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani. V prvih treh mesecih 2021 je skupni neposredni učinek COVID ukrepov znašal 869 mio EUR, od tega večina na odhodkovni strani (854 mio EUR). Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so predstavljali tretjino neposrednega učinka (300 mio EUR), ukrepi za tekoče delovanje javnih storitev podobno (290 mio EUR), ukrepi za zagotavljanje likvidnosti pa dobro četrtino (230 mio EUR). Znotraj zadnje skupine je izstopal pomen povračila fiksnih stroškov v višini 200 milijonov EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 do marca 2021 znaša 3,3 milijarde EUR (6,9 % BDP), skupni obseg z upoštevanjem potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 3,8 milijarde EUR. V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih januarja 2021 vključenih 55.500 zaposlenih oziroma 7,1 % vseh zaposlenih, kar je najmanj od začetka drugega vala epidemije oktobra lani. Temeljni dohodek za mesec januar je prejelo 31.500 oziroma okoli 40 % vseh samozaposlenih. (Vir: Fiskalni svet) Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021