Tudi februarska povprečna bruto plača pri pravnih osebah je medletno še močno naraščala, in sicer predvsem zaradi izplačanih dodatkov v javnem sektorju ter statistične posebnosti, ki nas spremlja vse od takrat, ko se je število zaposlenih na čakanju na delo povečalo (to je vplivalo na umetno višjo rast plač kot sicer). Kot primer lahko navedemo dejstvo, da je lani ob 0,6-odstotnem znižanju števila delovno aktivnih in 5,8-odstotni rasti povprečne bruto plače pri pravnih osebah masa bruto plač porasla »le« za 1 % (vir: Banka Slovenije). Zaradi vzporedne rasti zaposlenosti in povprečne plače so k rasti mase plač prispevale pretežno javne storitve, zasebni sektor pa je maso plač v gospodarstvu zniževal. V to maso se prištevajo tudi izplačila v breme države in je tako bolj relevanten podatek o dinamiki gibanja prejemkov gospodinjstev. Februarska povprečna bruto plača je bila medletno višja za 8,1 %, od tega je bila v javnem sektorju višja za 14,8 %, (znotraj tega je sektor država najboljši približek, kjer je rast bila 18-odstotna), v zasebnem za 3,9 %. Povprečna rast neto plače je bila nižja od 0,4 do 2 odstotni točki od rasti bruto plače. Na medletni ravni razlik v dinamiki plač glede na januar ni bilo veliko. V zdravstvu in socialnem varstvu je povprečna rast plač presegala 35 %, visoka je bila še v dejavnosti javne uprave in obrambe (+16 %), s padcem pa so bili soočeni v rudarstvu (-7,3 %) in gostinstvu (-2,9 %). V predelovalnih dejavnostih je bila medletna rast plač pri 2,1 %, podobno kot tudi v januarju (2 %). Banka Slovenije ocenjuje, da je k rasti povprečne plače v gospodarstvu prispevala sprememba strukture zaposlenih v prid dejavnosti z nadpovprečnimi plačami januarja že več kot odstotno točko, verjetno podobno velja tudi za februar. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021