Arhiv: #GZS: Predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ruši skupni evropski pristop

[Vir: sporočilo za javnost GZS]

Na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljamo, da predlog zakona s pomanjkljivo strokovno tehničnim vpogledom v področje, ki ga želi urediti, naprave za sežig in sosežig odpadkov v Sloveniji spravlja v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako.

Mejne emisijske vrednosti, ki jih je možno v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«. Imenovani protokol določa tudi postopke zagotavljanja in preverjanja kakovosti zbranih podatkov.

Ti referenčni dokumenti BAT lahko za določeno panogo obsegajo več sto strani. Pri njihovem nastajanju, z izmenjavo informacij preko posebej oblikovanega foruma, sodelujejo države članice, zadevne panoge, okoljske nevladne organizacije, in Evropska komisija. Hkrati ti deležniki postopek tudi nadzorujejo. Vsebina dokumentov je strokovna, tehnična in objektivna ter temelji na ustreznih tehničnih in ekonomskih informacijah, ki jih še posebej preverjajo tehnične delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov iz vrst industrije ter nevladnih organizacij. Na podlagi tega širšega dokumenta se opredelijo BAT zaključki, ki predstavljajo referenco za določanje pogojev v dovoljenju za naprave in dejavnosti, ki so opredeljene v direktivah. Zaključki o BAT za sežigalnice so bili uradno objavljeni novembra 2019 in se jim morajo vse obstoječe tovrstne naprave v Evropi prilagoditi najkasneje do novembra 2023.

Mejne emisijske vrednosti, s celovitim pogledom na okolje za sežig in določene vrste sosežiga, se določajo strokovno in tehnično na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik v Evropi. Veljajo za vse tovrstne naprave v Evropi in se uveljavljajo v pogojih okoljevarstvenih dovoljenj teh naprav. Merila se na ravni EU redno posodabljajo in tudi zaostrujejo. Vsebino in potek izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za te naprave v Sloveniji določa zakon o varstvu okolja.

Predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov uvaja parcialni vpogled na tovrstne naprave in odstopa od skupne evropske zakonodaje, ki se je izkazala kot učinkovita in v EU za določene industrijske naprave velja že 35 let.

***
Skupna evropska zakonodaja že 35 let

Pred 35 leti je bila sprejeta prva direktiva, ki je govorila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, sicer bolj poznana kot »IPPC direktiva«. Ta se je osredotočala na določene industrijske dejavnosti, ki morajo za svoje delovanje pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje. Leta 2010 je sledila direktiva o emisijah iz industrije ali t. i. »IED direktiva«, ki je razširila obseg dejavnosti, ki morajo za svoje delovanje pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje in dodala poudarek še na tla, podzemne vode in zgodovinsko onesnaževanje, ki je lahko nastalo v preteklosti na območju naprav.

Bistvo obeh evropski predpisov je, da se na okolje gleda celovito. Dovoljene emisijske vrednosti iz določenih industrijskih naprav urejata z izdajo celovitih okoljevarstvenih dovoljenj, ki za posamezno dejavnost, na enovit način, za celo Evropo, celostno urejata izpuste emisij v zrak, vode, tla ter nastajanje in ravnanje z odpadki.

Tovrstni skupni, evropski, pristop je bil opredeljen z namenom obvarovanja okolja kot celote. S tem se prepreči prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo. Do tedaj je bil zakonodajni pristop k okoljevarstveni problematiki več ali manj usmerjen v reševanje posameznih okoljskih problemov, kjer se je pokazalo, da usmerjenost v zgolj en okoljski vidik lahko ustvarja nove probleme drugje v okolju. Z določanjem mejnih vrednosti, ki jih je moč doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v neki panogi, nobena država članica ne more dopustiti, da bi posamezna naprava na njenem ozemlju pridobila konkurenčno prednost na račun okolja.